Moje ime je Teja. Prihajam iz manjšega kraja Male Lašče. Za vse ki ne veste kje je to, naj povem da se nahajajo med Ljubljano in Ribnico, tisto na Dolenjskem. Že od majhnega me v življenju obkrožajo živalski prijatelji, predvsem psi in mačke. Čeprav sem se kot majhna psov kar malo bala, saj veste kako nas otroke strašijo: "Pazi, ugriznil te bo!" a vendar sem ta strah ob pomoči kosmatih štirinožcev, ki so me tako ali drugače spremljali skozi moje življenje kmalu premagala. Zdaj si svojega življenja brez pasjih prijateljev ne znam več predstavljati. Trenutno me s svojimi norčijami zabavajo nemški ovčar Orlando, mačkona Tasha in Timmy, papagaj, imamo pa tudi nekaj kuncev.

Kaj naj še povem o sebi. Po horoskopu sem lev. Rojena sem 22.8.1987 v Ljubljani in sem eden najbolj trmastih ljudi kar sem jih uspela spoznati. Moja trma mi je včasih v pomoč, velikokrat pa tudi velika težava, ker preprosto ne znam popustiti in hočem svoje zamisli izpeljati do konca kot sem si jih zamislila. No ja, morda to ni najbolj slabo, vendar kadar ideje niso izvedljive pa tole postane velika težava.

Osnovno šolo sem obiskovala v Velikih Laščah in mislim, da sem jo končala kar uspešno. Po osnovni šoli sem se vpisala naprej na Gimnazijo Kočevje, kjer sem spoznala kar nekaj super prijateljev in sodelovala pri vivaristiki. Po maturi sem se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, vendar sem se po enem letu prepisala na Upravno fakulteto v Ljubljani. Moja želja je bil vedno študij medicine ali pa veterine, vendar mi na žalost ni uspelo, morda pa me moja pot kdaj ponese tudi v ta študij, vseeno pa mislim, da bo moje življenje tudi v prihodnje povezano z živali, pa čeprav ne na poklicni ravni.

Trenutno je moj velik hobij kinologija. Spoznavam svet pasjih razstav, ki me je do konca navdušil in pa tudi pasjega šolanja v KD Ribnica. Sicer pa se pasja vzgoja nikoli ne konča, saj se tudi ljudje učimo celo življenje.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki mi katerem koli področju pomagajo, predvsem pa na pasjem, s svojimi nasveti,... Hvala vsem vzornikom, že veste kateri ste, še posebna zahvala pa gre Orlandotovemu vzreditelju Dušanu, ki mi je zaupal to prečudovito pasjo rit in ki mi vedno svetuje in priskoči na pomoč na kinološkem področju, predvsem pa v svetu razstav in pa Neži, ki ima ogromno potrpljenja, čeprav nimam najboljše žilice kar se računalništva in fotografije tiče. Hvala tudi Tini in Sabini, brez vaju ne bi bilo ne angleške ne nemške verzije. Hvala tudi vsem "fotografom". Hvala vsem! :)